03 747 19 80 info@os-planina.si

Z MAJO GRAČNER OB KULTURNEM DNEVU

Ob kulturnem prazniku nas je obiskala Maja Gračner, ki je včasih živela na Planini pri Sevnici. 33 let je živela v Sloveniji, zdaj pa živi v glavnem mestu Čila Santiago. Ima moža Ivana in psička Maduja. Maja uči na mednarodni šoli v Čilu. Iz Čila do Slovenije potuje 18 ur.


Na začetku prireditve smo zapeli himno. Maja je govorilo o njeni osnovni šoli in katere učiteljice so jo učile oz. se jih spomni.  Ima zelo lepe spomine z OŠ Planina pri Sevnici. Nato je povedala, da prihaja v Slovenijo približno enkrat na leto. V Čilah imajo v tem času dolge počitnice, saj imajo pouk od marca do decembra.
Otroški pevski zbor je zapel Boljša družina. Nato sta še z možem Ivanom zapela pesem Sinji kit iz knjige Madu s prijatelji rešuje morje. Učenka Zara Škoberne je sama zapela pesem Bolha Neli.


Na koncu smo se ji zahvalili, da je prišla in ji je učiteljica Nina Gradič Planko podarila manjše darilce, Maja pa tudi njej skodelico, na kateri je narisana slikica iz knjige Madu s prijatelji rešuje morje. Z možem sta zapela še pesem v španščini – pesem Grazia alla vita, kar v slovenščini pomeni Hvala, življenje.

Ko so vsi odšli iz telovadnice, smo z njo novinarke Zara, Jerca in jaz posnele intervju.

Patricija, 6. r.

Maja je po poklicu biologinja. Rodila se je na Planini. Hodila je na našo šolo in povedala je, da so na tej šoli takrat učile učiteljica Francka ter obe učiteljici Anici. Šolala se je za biologinjo. Zdaj pa piše knjige in uči na mednarodni šoli.

Tilen, 5. r.

V zvezi z Majo mi je bilo zanimivo, da je raziskovala klope, živi v Čilu, uči na mednarodni šoli, ima fanta iz Južne Amerike in da je njun kuža tako znan, ker je glavna oseba v njenih knjigah.

Gašper, 5. r.

 

Majino predstavitev smo popestrili z glasbo, petjem, igranjem in deklamiranjem. S pevskim zborom smo zapeli pesmico Mama bolha (avtorica: Maja Gračner), spremljali pa nas je šolski bend, ki obiskuje izbirni predmet ansambelska igra. Jerca in Ožbej sta pred tem recitirala pesem Kultura. Jaz sem prebrala še odlomek iz Majine knjige, ko predstavi glavna junaka: deklico Oti in kužka Maduja. Učiteljica Nina Gradič Planko je spraševala. Zara Škoberne je zapela pesmico Bolha Neli. Sany iz 7. razreda je na harmoniko zaigral razburkano pesem iz filma Pirati s Karibov. Na začetku predstavitve smo vsi zapeli Zdravljico, zadnjo kitico Zdravljice pa so na koncu povedali devetošolci Aljaž, Domen in Ožbej. Po prireditvi so Neli, Zara, Patricija in Jerca naredile intervju z Majo Gračner.

Doroteja, 5. r.


Maja je primerjala razmere glede korone v Sloveniji in Čilu in povedala je, da si moral vsakič, ko si šel ven, povedati, zakaj greš, kako greš, s kom greš … Če pa imaš psa, si lahko šel ven kdaj koli.

Nik, 5. r.

Knjiga Madu s prijatelji pomaga rešiti morje govori o tem, da Madu in Oti skušata rešiti živali v morju, ker želita, da so živali v morju rešene in zdrave. Ta knjiga ima tudi pesem, ki sta jo zapela na prireditvi. Knjiga je zelo lepa in prireditev je bila tudi lepa.

Janja, 5. r.

Maja Gračner nas je obiskala in nam je pripovedovala o svojem življenju. Vprašala nas je, ali ima kdo idejo za naslednjo knjigo. Seveda smo imeli veliko idej, na primer Madu raziskuje Slovenijo, jame, gore, džunglo, živalski vrt, kanalizacijo, rastline … Mami mi je povedala, da je Maja moja mrzla sestrična. Če bi jo lahko kaj vprašal, bi jo vprašal, ali me pozna.

Žan, 5. r.

Klik na videoposnetek prireditve.

 

OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI

24. 12. 2021 smo praznovali dan samostojnosti in enotnosti. Prireditev sta vodila Ožbej in Anja.

Med prireditvijo smo imeli tudi kviz o narečjih v Sloveniji in smo po razredih ugibali, kaj pomeni katera beseda, npr. škure so polkna v primorskem narečju, bica je babica po koroško …

1. razred je predstavljal koroško pokrajino s pesmijo Križ kraž Kralj Matjaž.2. razred je s plesom Mi gremo pa na morje potoval na Primorsko.

3. razred je predstavljal Notranjsko s pesmijo in skupinskim plesom Izak, Jakob, Abraham.

4. razred je plesal na pesmi z Gorenjske.

5. razred pa je predstavljal dolenjsko pokrajino s pesmijo Dajte mu dajte in sprevodom Zelenega Jurija.

Ožbej in Anja sta v prekmurskem narečju zaigrala še odlomek iz Petelinjega zajtrka.

Zara Škoberne in Doroteja Križnik iz 5. razreda sta na flavto in klavir zaigrali Jelenčka Rudolfa.

Pri kvizu so zmagali 9. in 3. razred.

Zara Škoberne, 5. r., Patricija Novak, 6. r.

MAGIC ALEKSANDER NA OBISKU

Pred božično-novoletnimi prazniki nas je obiskal čarodej Magic Aleksander. Pokazal nam je različne trike, ki so nas navdušili.

Njegov najstarejši trik je s kozarčkom in žogico, da jo je dal v žep in potem je pristala v kozarčku. Nato je poklical učiteljico Urško Tisel in je skupaj z njim izvedla trik z vrvico. Učiteljica je rezala vrvico, čarodej pa jo je nazaj zavezal in nato je nastala cela brez vozla. Naslednja je bila devetošolka Gaja Gračnar, ki se je lahko odločila, ali bo pomagala pri triku z vrvico ali s kartami. Izbrala je trik s kartami. S seboj je imel tudi škatlico. V njej je bil čuden glas. Glas je bil kot od muhe. Sam od sebe je na oder prišel Aljaž Tovornik in sta skupaj izvedla trik z žogicam. Nato je na oder poklical četrtošolko Nejo Kočevar. Prvi njuni trik je bil trik z robčki, da je nastal origami ptič. Nato je bil tudi z robčkom, da sta natrgala robček in si ga natlačila v usta, čarodej pa je iz ust povlekel dolgo vrvico, Neja jo je do konca potegnila. Nato je s strani potegnil rezilo. Neji je oblekel haljo s packami krvi, no, tako je bila videti, in Neja je morala dati roko v giljotino, a njena roka je ostala cela.

Naš razred se je slikal s čarodejem in je od njega dobil tudi podpis.

Patricija Novak, 6. r.

Tilen, 5. r.: Obiskal nas je čarovnik. Meni je bil najbolj všeč trik z žogico in lončkom. Iz lončka je vzel žogico, jo vtaknil v žep, in ko je dvignil lonček, je bila žogica  pod njim. Čarodej Aleksander nam je razložil, da si moraš zamisliti, da žogica potuje iz žepa v rokav, nato v levi rokav in v lonček.

Markus, 5. r.: Najbolj mi je bilo všeč tisti trik, ko si je spremenil glas. Spominjal je na muho. Tudi trik, ko je Neji hotel odrezati roko, je bil napet. Potem ji seveda ni odrezal roke.

Tjaša, 5. r.: Najboljši je bil trik z žogico, ki ga je izvedel z Aljažem iz prvega razreda. In ko je izvedel ta trik, je bil Aljaž zelo začuden.

 

DIŠI PO KOSTANJU

Luka, 5. r.: V šoli smo pekli kostanj, zato sem ga prinesel veliko. Med tem ko smo čakali, da bo pečen smo igrali nogomet. Ker smo jedli kostanj, smo zamudili

petnajst minut pouka. Kostanj je bil zelo dober.

Žan, 5. r.: Kostanj sem nabiral pri sosedu v pašniku in v njem se bile krave.

 

TEHNIŠKI DAN – JESEN JE TU

Nekaj jesenskega vzdušja so v tednu otroka pričarali petošolci, o tem pa nekaj tudi zapisali:

Tilen: moji skupini sta bila še Luka in Nik. Izdelali smo strašilo. Uporabili smo: les, majico, kostanj, koruzo, sponke, žeblje, vijake, brusni papir, ploščico, žago, listje, flomaster, sveder, lepilno pištolo, UHU lepilo.

Luka: Na domačem vrtu smo letos pobrali krompir, jabolka, hruške in še nekaj drugih pridelkov.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Gašper: V moji skupini smo bili Staš, Nejc, Aleksej in jaz. Izdelali smo tetko Jesen. Uporabili smo kostanj, liste, koruzo, storže, lepilo, koruzne laske in bučo.

Emma: V moji skupini so bile Doroteja Križnik, Janja Dimc, Tjaša Kotnik in Zara Škoberne. Izdelale smo tetko jesen, ki smo jo poimenovale Maja. Uporabile smo karton, košaro, listje, kostanj in divji kostanj, oreh, mah, bučnice, gobo in seno. Uporabljale smo še krompir, to sem prinesla od doma.


Žan: V moji skupini smo bili Žan, Markus in Lukas. Izdelali smo okvir za slikanje. Material je bil les, karton, listje od dreves, koruza, divji kostanj, navaden kostanj, karton, krompir, buče in korenje. Z njive smo dobili krompir, koruzo in korenje, z dreves pa divji in navadni kostanj.

EKSKURZIJA V BISTRO IN NA VRHNIKO

28. 9. 2021 smo se učenci 6.–9. razreda udeležili ekskurzije. Z avtobusom smo se ob 7:50 odpravili proti Vrhniki in Bistri. Vozili smo se približno 2 uri.

Prispeli smo do tehniškega muzeja. Preden smo vstopili, smo malo pomalicali. Potem smo odšli v muzej. Razdelili smo se v skupine po dva razreda. Naša skupina si je ogledala stare avte, motorje, stare ceste, staro žago, mlin … Mlin je delal na vodo. Videli smo prve gume in prve avte. Videli smo, da so bile nekoč makadamske ceste, potem so bile iz betona in zdaj so narejene iz asfalta. Z avti so se takrat vozili bogati ljudje. Na koncu smo šli še na eno aktivnost in smo si ogledali škripce. Voditelj nam je razlagal tudi o Juriju Vegi.

Ko smo se pripeljali do Vrhnike, smo se peš odpravili do hiše Ivana Cankarja, tam je bil vodič in nas je peljal na Sveto Trojico. Medtem ko smo malo jedli, smo poslušali našega voditelja, ki nam je razlagal o Ivanu Cankarju. Po drugi strani smo se odpravili v dolino in prišli k hiši. Pogledali smo si jo tudi v notranjosti. V hiši Ivana Cankarja smo si lahko kupili tudi spominček.

Od tam smo se peljali domov. Vozili smo se 2 uri. Domov smo prišli nekaj minut čez tri.

Patricija Novak, 6. r.

Orodna vrstica za dostopnost